uppermost [ʌ́pəmoust]
1. pridevnik
najgornji, najvišji; gornji (tok reke)
figurativno prevladujoč, glavni, najvažnejši; prvi
the Conservatives are now uppermost konservativci so zdaj na vladi
to come uppermost dobiti premoč, nadvladati
to be uppermost imeti premoč, nadvlado
2. prislov
najviše, čisto zgoraj, na vrhu; najprej, na prvem mestu
I said whatever came uppermost in my mind rekel sem, kar mi je najprej padlo v glavo
the care for her was uppermost in my mind skrb zanjo je bila moja prva misel
Dostopnost
Dostopnost