utmost [ʌ́tmoust, -məst]

1.
pridevnik
skrajni, zadnji, najbolj oddaljeni

figurativno največji, najvišji


to the utmost boundaries do skrajnih meja
to accept with the utmost reluctance sprejeti z največjim odporom

2.
samostalnik
skrajnost; maksimum; kar je le možno


at the utmost kvečjemu
to the utmost do skrajnih meja
to the utmost of one's power z vso svojo močjo
I did my utmost napravil sem, kar sem le mogel (kar se je le dalo)



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek