vague [véig]
1. pridevnik (vaguely prislov)
nerazločen, nedoločen (čustva); nejasen, neprecizen, meglen, moten, bled; neopredeljiv, brezizrazen; nezaveden
a vague answer nejasen odgovor
vaguely familiar nekako znan
vague unrest nezaveden mir
I haven't the vaguest idea nimam najmanjšega pojma
2. samostalnik
nejasnost, nedoločenost
to be completely in the vague about tavati v popolni temi glede