void1 [vɔ́id] pridevnik (voidly prislov)
prazen, izpraznjen; nezaseden, vakanten, prost (mesto, služba)
poetično jalov, neuspešen, ničev, brezkoristen, neučinkovit; neveljaven
a book void of interest nezanimiva knjiga
a void space prazen prostor
void of ki nima, (ki je) brez (česa)
she is void of affectation ona ni afektirana, je naravna
void of common sense brez zdrave pameti
she was wholly void of fear prav nič se ni bala
null and void pravno neveljaven, brez zakonske veljave; ničev
to fall void izprazniti se
the office has been void for a year službeno mesto je nezasedeno že eno leto
Dostopnost
Dostopnost