vomit2 [vɔ́mit] neprehodni glagol
bljuvati, bruhati; (o vulkanu) bruhati lavo, ogenj; biti izbruhan; privreti iz
prehodni glagol
(= vomit up) (iz)bljuvati (jed); (iz)bruhati, izmeta(va)ti; pripraviti k bruhanju (bljuvanju) (koga)
he is vomiting blood kri bljuva
he vomited everything he had eaten izbljuval je vse, kar je (bil) pojedel
factory chimneys vomit smoke tovarniški dimniki bruhajo dim