wafer [wéifə]
1. samostalnik
oblat, mlinec; vafelj, skladanec
religija hostija; oblepek (za zalepljenje pisma); kolut rdečega papirja, ki se daje na listine namesto pečata
wafer bread religija hostija
as thin as a wafer mršav, suh ko trska
2. prehodni glagol
zalepiti (pismo) z zalepkom; zapreti; pripeti; pritrditi