waif [wéif]
1. samostalnik
pravno odvrženo ukradeno blago; stvar brez lastnika, brez gospodarja; (od morja) naplavljen predmet; odvržen predmet; (domača) žival, ki se je izgubila, je zašla; zapuščena oseba, zlasti otrok; brezdomec, sirotek, najdenček
waifs and strays odpadki, ostanki; zapuščeni otroci, brezdomci, potepini, ptički brez gnezda
2. pridevnik
klateški, potepuški, nenastanjen; navaden, v rabi
Dostopnost
Dostopnost