wail [wéil]
1. samostalnik
tarnanje, tožba, žalovanje; vekanje (of a child otroka)
javkanje, stokanje
figurativno zavijanje ali tuljenje (of the wind vetra)
2. prehodni glagol
objokovati, žalovati (the dead za umrlimi)
neprehodni glagol
tarnati, tožiti, pritoževati se, javkati, žalovati (for za)
he wailed with pain stokal je od bolečine
to wail over one's misfortune tarnati nad svojo nesrečo