wailing [wéiliŋ]

1.
samostalnik
tarnanje, javkanje


wailings; množina of despair kriki obupa
Wailing Wall, Wailing Place zid žalovanja (Židov v Jeruzalemu)

2.
pridevnik (wailingly prislov)
tarnajoč; žalosten; nesrečen



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek