wanton [wɔ́ntən]
1. pridevnik (wantonly prislov)
objesten, razposajen, navihan, poreden; zlohoten; muhast, neodgovoren, kapriciozen, trmast, brezobziren, neusmiljen; razuzdan, polten, nečist, razvraten; divji, bujen, razkošen (rastlinstvo); bogat, čezmeren, bujen; nesmotrn, slučajen, na slepo narejen, samovoljen, neupravičen
poetično svoboden
a wanton child poreden, navihan otrok
wanton cruelty nečloveška okrutnost
wanton looks poželjivi pogledi
wanton hair bujni lasje
wanton imagination bujna domišljija
wanton praise čezmerna hvala
2. samostalnik
razvratnik, -ica, razuzdanec, -nka; hotnica; razposajenec (otrok), razvajenec
to play the wanton with šaliti se z; poigravati se z
3. neprehodni glagol
biti razposajen, šale zbijati, noreti; besneti; razvratno, razuzdano živeti, ljubimkati; bujno rasti; pretiravati
4. prehodni glagol
zapravljati, zafrečkati (čas itd.)