welter1 [wéltə]
1. samostalnik
valovanje, besnenje (valov itd.)
figurativno hrušč, razburjenje, zmešnjava, kaos
2. neprehodni glagol
valjati se; toniti, ugrezati se; streči (kaki strasti); besneti, divjati
he weltered in his blood valjal se je v (svoji) krvi