wont [wóunt, wʌnt]
1. pridevnik
vajen, navajen
to be wont to do s.th. imeti navado, običajno kaj delati
2. samostalnik
navada, običaj
use and wont ustaljena navada
according to one's wont po svoji navadi
3. prehodni glagol (preteklik & pretekli deležnik wont, pretekli deležnik tudi wonted)
navaditi (to, with na)
neprehodni glagol
poetično biti navajen, imeti navado
Dostopnost
Dostopnost