• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

accomunare v. tr. (pres. accomuno)

1. združiti:
accomunare le forze, i beni združiti moči, imetje

2. družiti, biti skupno:
non c'è nulla che ci accomuni nič nas ne druži, nič nimamo skupnega



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek