avocare v. tr. (pres. avoco)
1. pisarn. prevzeti (zadevo iz pristojnosti nižjih organov):
avocare a se l'emanazione di un provvedimento prevzeti pristojnost za izdajanje ukrepa
2. zapleniti, zaseči, konfiscirati:
avocare allo Stato i beni dell'ex re zaseči imetje bivšega kralja
3. vzeti nase:
avocare a sé la facoltà di fare qcs. vzeti nase pravico, da nekaj narediš