concrēto
A) agg.
1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba
2. praktičen
B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu