convenire*
A) v. intr. (pres. convēngo)
1. zbirati se
2. soglašati, strinjati se:
convenire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
ne convengo res je, strinjam se
3. spodobiti se, biti primerno
B) v. intr. impers. (pres. conviēne) biti koristno, koristiti; treba je:
le conviene tacere bolje bo, če molčite
C) ➞ convenirsi v. rifl. (pres. si conviēne) spodobiti se, pristajati
Č) v. tr.
1. dogovoriti, dogovarjati se (o)
2.
convenire in giudizio qcn. pravo koga klicati na sodišče
Dostopnost
Dostopnost