imperativo

A)
agg.

1.
velelen, ukazovalen, zapovedovalen; zapoveden; jezik velelniški:
modo imperativo velelni naklon
norme imperative pravo zapovedne norme

2.
ekst. oster, strog:
tono imperativo oster ton

B)
m

1.
jezik velelnik, imperativ

2.
filoz. imperativ; ukaz, zapoved:
imperativo categorico kategorični imperativ



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek