rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži