sufficiēnte
A) agg.
1. zadosten:
essere sufficiente zadostovati, zadoščati
2. šol. zadostno (ocena)
B) m (le sing.) tisto, kar zadostuje; zadosti:
avere il sufficiente per vivere imeti zadosti za preživljanje
C) m, f ošabnež, ošabnica; nadutež:
fare il sufficiente biti ošaben, nastopati naduto