sufficiēnte

A)
agg.

1.
zadosten:
essere sufficiente zadostovati, zadoščati

2.
šol. zadostno (ocena)

B)
m (le sing.) tisto, kar zadostuje; zadosti:
avere il sufficiente per vivere imeti zadosti za preživljanje

C)
m, f ošabnež, ošabnica; nadutež:
fare il sufficiente biti ošaben, nastopati naduto



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek