arrest JUR
I. sam.
1. zapor, pripor, aretacija
2. zaplemba, zadržanje
II. gl.
1. zapreti, pripreti
The police arrested the thief. Policija je priprla tatu.
2. zadržati, zaustaviti
arrest of debt rubež, izterjava z rubežem
arrest of goods/vessels zaplemba blaga/ladij
ship under arrest zadržana/zaplenjena ladja
lay arrest on sth. zaseči/zapleniti kaj
arrest judgement zadržati/odložiti obsodbo
Dostopnost
Dostopnost