bind gl. JUR
1. vezati, prisiliti
2. zavezovati
The award is final and binding for both parties. Arbitražna odločba je (do)končna in zavezuje obe stranki.
bind sb. out as apprentice DEL dati koga v uk
bind by contract vezati (koga) s pogodbo
bind oneself to do something zavezati se za kaj
bind sb. to secrecy zavezati koga k varovanju poslovne tajnosti, naložiti komu dolžnost varovanja tajnosti
binding agreement (pravno) zavezujoč dogovor, zavezujoča pogodba
The agreement is binding on all parties. Pogodba zavezuje vse stranke/pogodbenice.
binding provisions obvezna določila, zavezujoče določbe
binding receipt/slip ZAV, AM predhodna/začasna zavarovalna polica
contract 'binding in honour only' gentlemanski dogovor/sporazum, pogodba "na besedo" pogodba, ki zavezuje le moralno, ne pa tudi pravno
legally binding pravno zavezujoč
not binding offer KOM nezavezujoča ponudba
bound ki je zavezan/obvezen
I am bound by the contract. Zavezuje me pogodba.
bound apprentice DEL pogodbeno vezan vajenec, vajenec s pogodbo
bound by the word kdor je dal besedo/obljubo; moralno zavezan
Dostopnost
Dostopnost