judge
I. sam.
1. JUR sodnik, razsodnik
2. dober poznavalec, kdor lahko kaj presodi
II. gl.
1. JUR soditi, razsoditi
2. presoditi, oceniti
He judged that it was time to call an end to the discussions. Ocenil je, da je že čas, da razpravo prekine.
judge in bankruptcy BR stečajni sodnik
judge-made law JUR sodna praksa
judge's order JUR odredba sodišča
Judges' Rules JUR, BR pravila za policijsko zasliševanje npr. dolžnost opozoriti aretiranega na pravico do molka
associate judge JUR sodnik porotnik, sodnik prisednik
chief judge JUR, AM glavni sodnik, predsednik sodnega zbora/senata
circuit judge BR sodnik okrožnega sodišča
election judge POL član volilne komisije
police court judge JUR sodnik za prekrške
trial judge JUR sodnik temeljnega/prvostopenjskega sodišča
be appointed judge biti imenovan za sodnika
be no judge of sth. ne biti strokovnjak za kaj
judge by appearance soditi po zunanjem videzu
judge it necessary to do sth. imeti/šteti za potrebno, da se kaj stori; oceniti, da je treba kaj storiti
judging by his words po njegovih besedah sodeč
well-judged dobro ocenjeno/precenjeno