satisfy gl.
1. zadovoljiti, potešiti, zadostiti
2. FIN, JUR izpolniti (obveznost/pogoj), poravnati (dolg), odškodovati koga
satisfy a client/customer KOM zadovoljiti stranko/kupca
satisfy the conditions for sth. izpolniti/izpolnjevati pogoje za kaj
satisfy the court that JUR prepričati sodišče, da
It shall not be necessary when the competent authority is satisfied that… To ni potrebno, če/kadar se pristojni organ prepriča, da …
satisfy the demand for a product EKON pokriti/zadovoljiti povpraševanje po izdelku
satisfy a need EKON zadovoljiti/pokriti potrebo, zadostiti potrebi
Dostopnost
Dostopnost