časóven (-vna -o) adj. di, del tempo; a tempo; temporale; cronologico:
časovna enota unità di tempo
časovno obdobje periodo di tempo, giro
jur. časovna kazen pena detentiva
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film. časovna lupa rallentatore
ekon. časovna mezda salario a tempo
fot. časovna osvetlitev esposizione
časovna stiska mancanza di tempo
časovni okvir ambito di tempo
časovni pas fuso orario
časovni presledek intervallo di tempo, periodo
časovni razpon periodo (di tempo), intervallo
časovno zaporedje ordine cronologico, cronologia
Dostopnost
Dostopnost