enôten (-tna -o) adj.
1. (eden, skupen) unico; unitario; uniforme:
enoten urbanističen načrt progetto urbanistico unitario
enoten jezik lingua unitaria, unica
2. (ki ni razdeljen) unitario:
koalicija se je spremenila v enotno gibanje la coalizione si trasformò in movimento unitario
biti enotnih pogledov na kaj guardare a un problema in modo uniforme
3. (ki je iz istovrstnih sestavin) unitario:
etnično enotna država paese etnicamente unitario
enotna cena prezzo unitario
jur. enotna kazen pena unitaria, unica
enotna moka farina abburattata
šol. enotna obvezna šola scuola unica dell'obbligo
Dostopnost
Dostopnost