izsíliti (-im) | izsiljeváti (-újem) perf., imperf.

1.
estorcere (denaro); abs. ricattare; ekst. forzare (il passaggio);
izsiliti neodločen izid ottenere, strappare il pareggio

2.
ekst. estorcere, strappare; imporre:
izsiliti privoljenje estorcere il consenso
izsiliti priznanje estorcere la confessione

3.
provocare



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek