kòl (-a) m
1. palo; (za vinograd) broncone:
hrastov kol palo di quercia
mučilni kol palo della tortura
hist. natikati (ljudi) na kole impalare
hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
arheol. stavbe na koleh palafitte
2. žarg. šol. insufficiente