odsôten (-tna -o) adj. assente (tudi pren.); jur. contumace:
biti upravičeno odsoten essere assente giustificato
pogledati z odsotnim pogledom guardare con espressione assente
jur. odsotni obtoženec contumace



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek