samôten (-tna -o) adj.
1. solo, solitario, isolato, sperduto, remoto, ritirato; pren. solingo:
samotni popotnik viandante solitario
samotna kmetija casolare
pren. samotno bivališče eremitaggio
2. (nenaseljen) deserto:
samoten kraj solitudine; pren. clausura
Dostopnost
Dostopnost