tón (-a) m
1. muz. tono, suono:
nizek, visok ton tono basso, alto
zaigrati, zapeti ton suonare, cantare un tono
2. tono, tonalità:
svetel, temen ton tono chiaro, scuro
topli, veseli, živahni toni toni, tonalità calde, vivaci
3. (način izražanja, govorjenja) tono:
pogovori so potekali v prijateljskem tonu i colloqui si svolsero in tono amichevole
4. (značilnost, posebnost) tono:
melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva il tono di fondo della sua narrativa è malinconico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvišati ton (odločneje spregovoriti) alzare la voce
žarg. film., rad. slika in ton immagine e colonna sonora
muz. alikvotni ton sovratono
fiz., muz. komorni, uglaševalski ton la normale
lingv. osnovni ton tono base