ugonábljati (-am) | ugonobíti (-ím)
A) imperf., perf. rovinare, distruggere; annientare; falcidiare:
epidemija je ugonobila mestne prebivalce l'epidemia falcidiò la popolazione della città
težko delo ga ugonablja il lavoro pesante lo rovina
B) ugonábljati se (-am se) | ugonobíti se (-ím se) imperf., perf. refl. distruggersi, rovinarsi:
s pitjem se vse bolj ugonablja col bere si va rovinando sempre più