ustoličeváti (-újem) | ustolíčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. intronizzare, insediare:
ustoličevati škofe, vladarje intronizzare vescovi, sovrani
2. (uveljaviti, uveljavljati) affermare, consolidare:
ustoličevati novi režim consolidare il nuovo regime
B) ustoličeváti se (-újem se) | ustolíčiti se (-im se) imperf., perf. refl. (nastaniti se, naseliti se) insediarsi, stabilirsi