vnóvičen (-čna -o) adj. knjiž. (ponoven) ripetuto, reiterato; secondo; recidivo; re-, ri-:
vnovično srečanje un secondo incontro
vnovična izvolitev rielezione
vnovična uporaba reimpiego
svojčas je bila razširjena praksa vnovične uporabe delov antičnih zgradb v novih un tempo era diffusa la prassi del reimpiego di elementi architettonici di edifici antichi in nuovi
šport. vnovično najetje reingaggio
Dostopnost
Dostopnost