vsíliti (-im) | vsiljeváti (-újem)

A)
perf., imperf. imporre:
vsiliti svojo voljo imporre la propria volontà
pren. vsiljevati mnenje catechizzare

B)
vsíliti se (-im se) | vsiljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. imporsi; insinuarsi, intrudersi:
analogije so se vsilile same od sebe le analogie si imposero da sé
vsilila se mu je neprijetna misel gli si insinuò un pensiero increscioso



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek