zaníkati (-am) | zanikováti (-újem)

A)
perf., imperf.

1.
negare, smentire:
zanikati govorice o čem smentire certe voci
odločno kaj zanikati negare decisamente qcs.
zanikati obstoj Boga, duhovnega sveta negare l'esistenza di Dio, il mondo ultraterreno

2.
invalidare, impugnare; contrastare, contestare:
zanikati avtoriteto koga contestare l'autorevolezza di qcn.
zanikati kako teorijo impugnare una teoria
nekateri pojavi zanikajo pravilnost ugotovitev vi sono fenomeni che invalidano la correttezza di certe constatazioni

3.
(z besedo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen) negare:
zanikati krivdo, odgovornost za kaj negare la colpa, la responsabilità di qcs.

4.
pregiudicare, compromettere; invalidare:
s tem dejanjem je zanikal svoj sloves con questo atto ha compromesso la propria reputazione

B)
zanikováti se (-újem se) imperf. refl. escludersi



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek