zvèn (-éna) m suono, tono (tudi pren.):
kovinski zven suono metallico
jezen, otožen, spoštljiv zven besed tono adirato, melanconico, rispettoso delle parole
v takih razmerah vsaka beseda dobi politični zven in tali circostante ogni parola acquista un tono politico
lingv. zven glasilk vibrazione delle corde vocali



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek