žílica (-e) f

1.
dem. od žila venuzza, vena

2.
pren. (dar, sposobnost; nagnjenje) vena, disposizione, talento; mania, pallino:
pesniška žilica vena poetica
potepuška žilica mania di vagabondare
žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal non potè fare a meno di vantarsi
vsaka žilica v njem je drhtela era molto eccitato
zadeti koga na pravo žilico toccare, ferire qcn. nel vivo



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek