dedič [é] moški spol (-a …) der Erbe; -erbe (kmetije Anerbe/Hoferbe, prestola Thronerbe, domnevni Putativerbe, glavni Haupterbe, nadomestni Ersatzerbe/Nacherbe, oporočni Testamentserbe, putativni Scheinerbe, univerzalni Alleinerbe/Universalerbe, zakoniti Intestaterbe)
nujni dedič der Noterbe, der Pflichtteilsberechtigte ( ein -r)
pred zapustnikom umrli dedič der Vorverstorbene
določitev dediča die Erbeinsetzung
nadomestitev dediča die Nacherbschaft
namestnik dediča/volilojemnika der Nachberufene
vpis nadomestnega dediča der Nacherbenvermerk
brez dediča/dedičev erbenlos
skupnost dedičev die Erbengemeinschaft
Dostopnost
Dostopnost