pokonča|ti1 (-m)
1. uničiti vernichten; razdejati zerstören
2. ubiti, pobiti töten; erledigen; z milostnim strelom: den [Gnadenschuß] Gnadenschuss geben, lovstvo žival: den [Fangschuß] Fangschuss geben, den Fang geben
biblično: vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani alle, die zum Schwert greifen, werden durch das Schwert umkommen
3. mrčes: vertilgen