praz|en (-na, -no)
1. leer; izpraznjen ausgeleert, tehnika evakuiert; stavba, stanovanje: [leerstehend] leer stehend, [freistehend] frei stehend; brezzračen luftleer; brezvsebinski inhaltslos, inhaltsleer; -leer (miselno gedankenleer); Leer- (kilometer der Leerkilometer, prostor der Leerraum, teža prazega vozila das Leergewicht, posode množina das Leergut, vožnja die Leerfahrt)
na prazen želodec mit leerem Magen
pust in prazen wüst und leer
pred prazno dvorano/cerkvijo vor leeren Stühlen/Bänken
biti prazen leer sein, stavba: leer stehen
2. govor: [nichtssagend] nichts sagend; razmišljanja ipd.: brezploden müßig, eitel; oči: blicklos; fara, funkcija: nezaseden verwaist; mesto, kraj: menschenlos; plehek okus, občutek, življenje: schal
3.
prazna fraza die Leerformel, die Worthülse
prazna figa das Windei
prazna guma ein Platter, der Plattfuß
prazna srečka die Niete
prazna vrstica die Blindzeile
Dostopnost
Dostopnost