sedež [é] moški spol (-a …)

1.
der Sitz; (Dülferjev Dülfersitz, dvignjen Hochsitz, karabinski Karabinersitz, letalstvo katapultni Katapultsitz, Schleudersitz, sopilotov Kopilotensitz, krmarjev Steuersitz, ležalni Liegesitz, otroški Kindersitz, pilotov Pilotensitz, pomožni Notsitz, potniški Passagiersitz, s prestavljivim naslonjalom Ruhesitz, v parlamentu Parlamentssitz, v parterju Parkettsitz, za sopotnika Soziussitz, Beifahrersitz, sklopni Klappsitz, sprednji Vordersitz, stalni Stammsitz, školjkast Schalensitz, voznikov Fahrersitz, , železnica Führersitz, zadnji Hintersitz, Rücksitz); na kolesu: der Fahrradsitz
na motorju, mopedu der Sattel, podaljšani: Banksattel
v gledališču ipd.: der Sitzplatz, der Theaterplatz, der Sitz (enojni Einzelsitzplatz); die Sitzgelegenheit
razporeditev sedežev die Sitzverteilung
razpored sedežev der Bestuhlungsplan
vrsta sedežev die Stuhlreihe

2.
podjetja, vlade ipd.: der Sitz
sedež sodišča der Amtssitz
sedež vlade der Regierungssitz
sedež založbe der Verlagsort
sedež škofije der Diözesansitz
škofovski sedež der Bischofssitz
Sveti sedež der Heilige Stuhl
religija Sedež Svetega Petra die Stuhlfeier Petri

3.
tehnika der Sitz (ventila der Ventilsitz)



Vir: Veliki slovensko-nemški slovar - Doris Debenjak, Božidar Debenjak, Primož Debenjak

Komentiraj slovarski sestavek