volj|a1 [ó] ženski spol (-e …) der Wille (lastna Eigenwille, ljudska Volkswille, skupna Gesamtwille, Gemeinwille, volivcev Wählerwille)
Božja volja die Schickung Gottes
poslednja volja pravo der letzte Wille, letzter Wille, die letztwillige Verfügung
svobodna volja die Willensfreiheit, freier Wille
šibka volja die Willensschwäche
… volje Willens-
(izjava die Willenserklärung, die Willensäußerung, izražanje die Willensäußerung, moč die Willenskraft, oblikovanje die Willensbildung, svoboda die Willensfreiheit)
rade volje bereitwillig
šibke volje willensschwach
jemati/vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
uveljavljati svojo voljo seinen Willen/Kopf durchsetzen
brez volje willenlos
biti brez lastne volje keinen eigenen Willen haben
neodvisen od volje unwillentlich
po volji nach dem Willen
biti po volji komu (jemandem) passen, (jemandem) nach der Nase sein
po lastni volji nach seinem Willen
po mili volji nach Belieben, nach Herzenswunsch, nach Herzenslust, nach Lust und Liebe
po lastni volji prostovoljno aus freien Stücken
gospodariti po mili volji schalten und walten
pri volji beim Willen, bereit, geneigt
pri najboljši volji beim besten Willen
biti pri volj za aufgelegt sein zu
proti svoji volji neprostovoljno wider Willen, gezwungenermaßen, gezwungenerweise
vdan v Božjo voljo gottergeben
z močno voljo willenstark
za božjo voljo! um Gotteswillen!



Vir: Veliki slovensko-nemški slovar - Doris Debenjak, Božidar Debenjak, Primož Debenjak

Komentiraj slovarski sestavek