vrh1 moški spol (-a …)

1.
der Gipfel, die Spitze, die Gipfelung; točka: der Gipfelpunkt, Scheitelpunkt; das Haupt; nasipa, jezu: die Krone (jezu Deichkrone, nasipa Dammkrone)
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs (tudi figurativno)
(lestvice Tabellenspitze, glavnega jadra Großsegelkopf, jambora Mastspitze, stranke Parteispitze, gospodarski Wirtschaftsgipfel, zvonika Kirchturmspitze)
konferenca na vrhu die Gipfelkonferenz

2.
matematika kota: der Scheitel, der Scheitelpunkt; stožca, piramide: die Spitze

3.
, geografija gorski: die Bergspitze, der Berggipfel, das Berghaupt, kopasti: die Bergkuppe, der Kogel; špik der Pik, das Horn, der Nock

4.
drevesa: der Wipfel, Baumwipfel
odsekati vrh drevesu: (einen Baum) abwipfeln
|
do vrha bis oben, poln: randvoll
od vrha do spodaj von oben bis unten, durch-
(zapet z gumbi durchgeknöpft); voll- (oškropiti [vollspritzen] voll spritzen)
na vrhu an der Spitze, obendrauf, obenan, čisto na vrhu zuoberst, zualleroberst
na vrhu grebena geografija in Kammlage
moštvo, klub
ki je na vrhu lestvice šport der Tabellenführer
konferenca na vrhu vrh die Gipfelkonferenz
krogla na vrhu zvonika der Turmknauf
pogovor na vrhu das Spitzengespräch
srečanje na vrhu das Gipfeltreffen



Vir: Veliki slovensko-nemški slovar - Doris Debenjak, Božidar Debenjak, Primož Debenjak

Komentiraj slovarski sestavek