ἀντάω (ἄντα) ep. ion. poet. [impf. ἤντεον] 1. nasproti prihajam, hodim, spopadem, spoprimem se s kom, napadem koga τινί; srečam koga, snidem se s kom τινός; deležen postanem česa, pridem do česa, dobim (slučajno) kaj od koga δαίτης, μάχης, ξεινίων; κακῶν zadene me nesreča; ὀπωπῆς zadobim pogled v kaj, vidim kaj, τινός ὑπό τινος trpim, dogodi, pripeti se mi kaj od koga. 2. pri stvarnem subjektu: tičem se česa, segam do, ἃ(sc. γονή) δὲ σπέρμα (acc. ozira) ἄντασ' Ἐρεχθεϊδᾶν ki po krvi (rodu) dosega (ali sega do) Er.