βλάβη, βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥qw-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek