δικάζω (δίκη) [fut. δικάσω, aor. ἐδίκασα, pf. pass. δεδίκασμαι, aor. ἐδικάσθην; aor. ep. ἐδίκασσα, ion. inf. fut. δικᾶν] 1. act. a) prisodim komu pravico τινί, sodim, ἐγκλήματος o obtožbi ali obdolžitvi, τὰ κοινά o državnih (javnih) zadevah, γάμον izrečem sodbo o zakonu; obsodim, kaznujem, δίκην razsodim, izrečem sodbo, δίκας τινί prisodim komu kaj; b) odločim, razsodim, določim, zapovem, ἐς μέσον sodim po pravici, nepristransko, κρυπτάδια snujem skrivne naklepe; o vedeževalcih prorokujem Her. 1, 84. 2. pass. a) (za)tožijo me, obsodijo me, οἱ δικαζόμενοι obtoženci; b) δίκη δικάζεται sodba se izreče. 3. med. iščem pravice pred sodiščem, pravdam se, tožim se, imam s kom pravdo τινί, πρός τινα; περί τινος radi česa.
Dostopnost
Dostopnost