δυσφημέω (δύσ-φημος) poet. 1. govorim besede, ki pomenjajo nesrečo, tarnam; δυσφημῶ μὲν οὔ ne izrekam svojega veselja. 2. psujem, grdim, sramotim, δυσφημεῖς ἐμέ tvoje zlobne (hude) besede zadevajo mene.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek