ἡλικία, ἡ, ion. -ίη (ἧλιξ) 1. a) doba življenja, mladostna in stara leta, zrela, mladeniška, moška doba, službena doba (od 18. do 60. leta), οἱ ἐν ἡλικίᾳ (ὄντες) za vojaško službo sposobna mladež, krepko moštvo; starost ἤν πως ἡλικίην αἰδέσσεται, ὑπὸ ἡλικίας zaradi velike starosti; b) vrstniki. 2. a) doba, čas κατὰ Λάιον, vek; b) postava, rast NT.