θής, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek