θῡ́ω2 [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.